-
1 meja
граница, рубеж, предел(med polji) межаvse ima svoje meje - всему есть мера (=: свой предел)za mejo - за рубежом, за границей -
2 limit
['limit] 1. noun1) (the farthest point or place; the boundary: There was no limit to his ambition.) meja2) (a restriction: We must put a limit on our spending.) omejitev2. verb(to set a restriction on: We must limit the amount of time we spend on this work.) omejiti- limited
- limitless* * *I [límit]nounmeja, višek, skrajnostmathematics limita; economy končna cena; economy lowest limit — skrajna zadnja cenasuperior limit — zgornja meja, skrajni rokinferior limit — spodnja meja, prvi možni rokto the limit — do skrajnosti, do koncawithin limits — do gotove meje, v mejahAmerican colloquially to go to the limit — iti do skrajnostislang that's the limit! — to je pa višek!; tu se vse neha!colloquially he is the limit — nemogoč jeII [límit]transitive verbomejiti, omejevati (to do, na); economy limitirati (cene)
См. также в других словарях:
svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêja — e stil. é ž, rod. mn. mêj in mejá (é) 1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / Jugoslavija in Madžarska imata zelo dolgo skupno mejo; prestopiti mejo / ta meja je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réč — í ž, daj., mest. ed. réči (ẹ̑) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: za vsako reč ne obstaja beseda 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: reči, pojavi in pojmi // kar je táko in ni potrebno, mogoče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stvár — í ž (ȃ) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: ednina zaznamuje eno stvar 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: ljudje, stvari in pojavi / ekspr. v taborišču je človek postal stvar // kar je táko in ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vès — vsà vsè [vǝs] zaim., ed. m. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, za neživo vès, za živo in v samostalniški rabi vsèga tudi vsegà, vsèm, vsèm; ž. vsè, vsèj stil. vsì, vsò, vsèj stil. vsì, vsò; s. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, vsè, za živo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dajáti — dájem, tudi dájati in dajáti em, stil. dajáti èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
braníti — in brániti im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕkati — am nedov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; narahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika